Dež je najpogostejša oblika padavin in del kroženja vode, v katerem se kondenzirana vlaga iz oblakov spet vrne nazaj na zemljo. Glede na trajanje in jakost padavin stroka loči nevihto, močan dež, tornado in monsun. Dež je glavni vir sladke vode za večino porečij, zaradi absorpcije ogljikovega dioksida iz ozračja pa ima pogosto značilen vonj.
Padavinam s pH vrednostjo pod 5,6 pravimo kisli dež. Poleg kisika in dušika vsebuje dež pogosto tudi dušikovo in žvepleno kislino in dušikov dioksid, s temi lastnostmi pa raztaplja minerale in rudnine, ki služijo kot hrana za rastline. Globalno je povprečna količina padavin 1.000 milimetrov na kvadratni meter. Zanimivo je, da je evropski kraj z največ padavinami vas Crkvice v Črni gori (planina Orjen), s povprečjem 5.000 milimetrov na kvadratni meter. Kraj je leta 1937 dosegel absolutni evropski rekord v količini padavin – kar 8.000 mm/kv. meter. V Evropi so nevihte izjemna redkost na Islandiji (1-2 letno), največ v svetovnem merilu pa jih je v Indoneziji, Mehiki in Indiji.