Zaradi posledic onesnaževanja je po vsem svetu od leta 2015 umrlo devet milijonov ljudi, skoraj vse žrtve so bile v državah tretjega sveta, kjer je onesnaževanje krivo kar za četrtino vseh smrti.

Med najbolj ogroženimi državami so Bangladeš, Somalija, Čad, Niger in Indija, najmanj smrti zaradi onesnaženosti pa so imeli na Švedskem in v Bruneju. Večino smrti je nastopilo zaradi nenalezljivih bolezni, povezanih z onesnaževanjem, kot so bolezni srca, kap in pljučni rak.

V državah članicah EU zaradi slabe kakovosti zraka umre več državljanov EU kot v prometnih nesrečah in je najpogostejši vzrok prezgodnjih smrti v povezavi. Poleg tega slaba kakovost zraka vpliva na kakovost življenja astmatikov in ljudi s težavami z dihali.

A vendar ni vse tako črno, saj se je kakovost zraka v Evropi v zadnjih 60 letih bistveno izboljšala. Koncentracije številnih onesnaževal, vključno z žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom (CO) in benzenom, so se močno zmanjšale. Tudi koncentracije svinca so strmo upadle in so daleč pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa zakonodaja. Vendar onesnaženost zraka ostaja glavni okoljski dejavnik, povezan z boleznimi, ki bi jih lahko preprečili, hkrati pa še vedno zelo negativno vpliva na velik del evropskega naravnega okolja.