Še do nedavna so znanstveniki menili, da je mogoče vse skrivnosti vode razložiti z njeno kemično formulo in da voda v svoji osnovi ni nič več kot molekula vodika in kisika. V novejšem času pa se vse bolj krepijo spoznanja o številnih drugih lastnostih vode, s katerimi je moč razložiti tudi marsikaj od tega, kar nam kemična in fiziološka struktura vode ne pojasnita. Domnevajo, da se v vodo kot v spomin vtisnejo različne informacije in dražljaji, in da ima torej voda neke vrste spomin. Še več: celo naše misli in razpoloženja vplivajo na kakovost vode, ki jo pijemo, vodo pa lahko razumemo kot 'posebno entiteto'. Uradna znanost je do teh izsledkov še zadržana, za pionirsko delo pa veljajo izsledki francoskega imunologa Jacquesa Benvenisteja in japonskega znanstvenika Masaru Emoto.  Nekateri znanstveniki trdijo, da se da vodni spomin uporabiti pri zdravljenju (infopatija, homeopatija) ter da je tudi npr. uspeh zalivanja rož odvisen od tega, s kakšnim razpoloženjem to počnemo in kakšna čustva projiciramo v vodo. Čeprav se zdi njena zgradba enostavna, ima voda precej lastnosti, ki jih danes še slabo poznamo.